ponedeljek, 30. november 2009

Čas me bo povozil...

Meni zadnje se zadnje čase dnevi odvijajo s svetlobno hitrostjo. Pa toliko stvari imam za naredit pred prazniki in toliko darilc za izdelat, da ne vem kdaj bom sfolgala. Sploh pa raje nebi govorila kam vse morem še it in koliko fešt se nam še obeta. V glavnem, december se še začel ni, pa se mi zdi da ga bo še prehitro konec. Moj najbolj čaroben mesec bi moral trajati v nedogled ;). Sicer pa že komaj čakam, da bo vsepovsod razsvetljeno in bo vse lepo in praznično obarvano, ker ta čarobnost je res nekaj posebnega.

Danes pa ne bom kazala prazničnih zadevic, ampak čisto vsakdanji nakit, ki mi ga je končno uspelo poslikat in tudi objavit. Zopet sem malo kvačkala in nastal je tale komplet zapestnice in uhančkov.

Malo pa sem se igrala s perlami in naredila tudi tale kompletek v črno rjavi kombinaciji.


Tale tazadnja slikica pa je namenjena mojemu stricu, ki danes praznuje rojstni dan in zanj sem izdelala tole čestitko. Pa vse najboljše in veliko zdravja ter sreče.

Ja, to bi bilo pa počasi tudi vse, le za konec bi čestitala še mojemu bratu, ki ima danes god in je dobil čokolado, ki si jo je zaželel. Vse lepo tudi tebi, dragi bratec ;).

petek, 27. november 2009

Snežko snežak


Na prazničnih čestitkah ne sme manjkati sneženi mož in na mojih je pristala kar cela družina. Tale motivček mi je zelo simpatičen in sem ga uporabila kar na celi seriji zelenih in rdečih čestitkah.


četrtek, 19. november 2009

Angelčki so med nami

Ta majhna bitjeca, no sicer so lahko tudi velika, pač kakor si jih kdo predstavlja, so mi zelo pri srcu. Angelčki nas čuvajo in nam stojijo ob strani. Seveda so to naši čisto posebni prijatelji in vsak ima svojega angelčka v svoji obliki. Je pa lepo in pozitivno, da imamo kakšno svojo angelsko osebo v svojem življenju.

Tele moje angelčke sem mogla uporabiti na čestitkah, saj so mi bili tako prisrčni in pozitivni, da sem jih mogla spremenit v čestitke. Prazniki so pa tako in tako namenjeni lepim in angelskim trenutkom, tele čestitke bodo pa samo še za popestritev.


Glavna in najpomembnejša novica je pa ta, da Polona s Frišnaga praznuje in nas ob tem tudi obdaruje. Obiščite jo in poglejte, kaj si lahko z obiskom zaslužite.

FRIŠNO NOVO JUTRO: DARILO IMAM ZATE, drugi del veseloigre

ponedeljek, 16. november 2009

Dimnikar za srečo

Tale moj dimnikar je v različnih kombinacijah glavni junak mojih današnjih čestitk. Na žalost si ne morem pomagat in naredit vse čestitke enake. Čeprav sem slikice pobarvala enako so čestitke sestavljene v različnih postavitvah. Mi je dosti lažje in zabavneje delat različne čestitke, saj je delo enakih dosti težje in predvsem dolgočasneje.


Dimnikar pa upam, da bo prejemnikom prinesel veliko sreče v prihajajočem letu in nasploh v življenju.





Drugače se je pa teden začel kar malo klaverno in v znamenju gripe, mojega dragega so namreč napadli virusi in sedaj sem jaz glavna negovalka in kuharica čajčkov, ki bodo upajmo imeli kaj pozitivnega učinka.

sobota, 14. november 2009

Praznično rdeča



Čestitke mi v mrzlih dneh malo bolj ležijo in zato sem nakit postavila na stranski tir. Praznikov pa nebi bilo brez rdelo zlate kombinacije, tako se je danes na mojih listih znašla tale kombinacija.Glavni razlog zanjo so bili pa novi materiali, ki sem jih dobila in seveda je bilo treba takoj preizkusit novi embosing prahec. Danes sem sploh prvič delala z njim in morem priznat, da mi je učinek zelo všeč in nastalo bo še kar nekaj čestitk s tem prahom. Tale je že našla svojega lastnika, saj si jo je prisvojim moj brat, dobila pa sem tudi nekaj naročil za podobne čestitke.


sreda, 11. november 2009

Igranje z žico


Tale kvačkana žica me kar vleče k ustvarjanju in končno mi je uspelo dokončat tole rdečo zapestnico. Izkoristila sem tudi jesensko sonce, da sem lahko poslikala izdelek. Sicer me še malo mučijo ravne linije in enakomerne zanke pri kvačkanju, vendar mi je pa tudi takšna kot je čisto všeč.

ponedeljek, 9. november 2009

Na potepu

Včerajšnjo nedeljo sva z Davidom preživela pestro in lepo. Odločila sva se namreč, da pojdeva na en izlet v neznano. Zjutraj sva se po kavici odpeljala proti Ljubljani, kjer sva se ustavila v živalskem vrtu.


Tu sva cel dopoldan preživela z občudovanjem živali, ki jih imava oba zelo rada, res je lepo preživeti tako dopoldne, saj se kar malo napolniš z energijo, ki ti jo živali dajo.


Slikica z največjim prebivalcem živalskega vrta.


Pogledala in pozdravila sva vse prebivalce živalskega vrta, najbolj pa naju je navdušilo hranjenje morskega leva, ki naredi odlično predstavo, seveda so opice tudi zakon in ena je celo moja soimenjakinja :).

Na koncu nam je še lepo pomahal in predstava se je zaključila.


David se pa lubčka z mojo soimenjakinjo.


Iz živalskega vrta pa naju je pot zanesla v Lipico, kjer sva si ogledala naše znamenite lipicance, ob vodenem ogledu, pa sva se še dosti naučila o njih in njihovi zgodovini.


Kljub burji, ki je pihala je bil ogled Lipice prav posebno doživetje, saj je tam res lepo in konji so res prekrasne živali.




Najino potepanje se je iz Lipice nadaljevalo in ustavila sva se v Škocijanskih jamah, kjer sva se naužila lepot, ki jih je naredila narava.

Kar težko je opisati vse te lepote, ki jih srečaš pod zemljo in te resnično kar prevzamejo. Sicer je bilo tudi malo grozno, ko pogledaš v globino in vidiš le temno vodo, ki buči in se vije pod tvojimi nogami. Je pa sprehod skozi tri kilometre podzemnih poti prav posebno doživetje.



Izhod iz jame pa izgleda takole, kot velika vrata obdana z drevesi.



Po ogledu jame sva bila že kar pošteno lačna in tako naju je pot vodila še na obalo, kjer sva si privoščila malo bolj pozno kosilo, ki je pa toliko bolj teknilo.


Na koncu sva si privoščila še večerni sprehod ob morju in se počasi vrnila proti domu.

sobota, 7. november 2009

Diši po snegu


Ta teden smo že dobili lušte po snegu, saj nas je v torek zelo lepo presenetil. Luštno se je bilo zjutraj zbuditi s pogledom na zasneženo okolico. Zelo rada imam sneg in komaj čakam, da bo resnično čas zanj in da ga bo zapadlo malo več.
V teh malo bolj zimskih dneh je nastala tale praznična čestitika v vijola barvi.

nedelja, 1. november 2009

Stara mama vse najboljše



Moja ljuba stara mama je danes praznovala svoj 84ti rojstni dan in vsi smo se poveselili z njo. Vsako leto imamo na dan mrtvih običaj, da gremo prižgati svečke in se vsi skupaj zberemo na pokopališču, proti večeru pa se gremo malo pogret in poveselit še k stari mami, ki ravno na ta praznik praznuje rojstni dan. Tudi letos smo bili pri njej in imeli smo se zelo lepo. Ker je stara mama zelo pozitivna, pametna, zabavna in vesela ženska smo vsi vedno radi pri njej. Včasih nas je zelo razvajala in vsi vnuki smo bili vedno radi pri njej na počitnicah, še posebej ker smo lahko počeli kar smo želeli in nas ni nikoli kregala.
Ja, luštno je bilo in še vedno je, kadar jo obiščemo.

Tole čestitko sem pa izdelala zanjo. Rožice morajo biti gor, saj jih ima zelo rada in jih ima vsepovsod, kjer je le mogoče ;).


Stara mama vse najboljše še tukaj, zelo radi te imamo.