Rožice za mamico

Naša mami je danes praznovala rojstni dan in bilo je zelo lepo. Malo smo se zabavali zunaj na snegu, malo pa smo se veselili na toplem v prijetni družbi.

Dobila je tudi tole čestitko. Rožice, ki so pasale k tapravi roži, ki jo je dobila.




Naredila sem ji tudi ogrlico, vendar mi je še ni uspelo poslikat.
Mami pa želim vse lepo in naj se ji uresniči vse, kar si želi.

Zimske radosti

V zadnjem času se kar dosti zadržujemo zunaj, saj nas je letos sneg kar veselo zasul. Tudi danes smo malo noreli in se pokali po našem hribu. Kdor pokov (pležuhov) ne pozna, naj razložim, da je to sedež na smučki in z njim se veselo spuščaš po hribu. Podobno je sankanju, vendar gre dosti hitreje in lažje se ovinka. Sicer je pa to super rekreacija, saj je treba nazaj gor na hrib peš in se kar malo razhodiš :).

Malo sem pa tudi nakitkala. Zopet sem delala zapestnice, saj jih tudi najraje nosim, pa še materiala za kaj večjega ni bilo v teh barvah.

Zapestnica, resnice in nagrada

Najprej en veseli vzklik: " SNEŽI" :))))). Tako lepo je, ko zunaj sneži in to ustvari čisto posebno vzdušje.

Zgodba o zapestnici je pa taka. Tale krogec iz perlic sem sešila že kar nekaj časa nazaj, saj so mi bili vedno všeč takšni obeski. Ampak, moj obesek je bil premehak in se je ves čas zvijal in nikakor ni bil sposoben sam stati na vrvici. Sem ga pa zato skombinirala v mojo žičnato zapestnico, tu je pa čisto pri miru in še lepo zgleda ;). Po določenem času se za vsako stvar najde rešitev in vse prav pride.

Zdaj pa še moje resnice v katere so me potunkale Kokica in Creatissimo . Tudi mene je doletela naloga, da napišem nekaj o sebi.

1. Sem zelo družinski človek in moji najbližji mi pomenijo vse. Zelo radi smo skupaj in se odlično razumemo. Čeprav se tudi skregamo, ampak to ponavadi ne traja dolgo.

2. Obožujem branje knjig in preberem jih ogromno. Na moji nočni omarici jih imam cele kupe in kamorkoli grem jih nosim zraven. To sem podedovala po moji stari mami, saj je tudi ona zelo rada brala knjige, sedaj jih zaradi slabega vida ne more, ampak včasih jih je pa prebrala veliko.

3. Rada se potepam naokoli. Ni važno kam gremo, jaz sem vedno za stvar. Moj dragi mi včasih reče, a sploh kam ti nebi šla? Sicer pa oba rada potujeva in če bi imela veliko denarja, bi potovala vsepovsod. ;)

4. Obožujem poletje, vročino, morje in vse kar spada zraven. Čeprav po drugi strani imam pa zelo rada tudi zimo in sneg ter čarobni december. Hvala bogu, da imamo v Sloveniji oboje.

5. Trenutno sem brez službe in sem na zavodu. To me zelo obremenjuje, saj sem vedno vse naredila v roku. Po končanem faksu pa mi še ni uspelo dobiti zaposlitve in sem zaradi tega včasih kar malo jezna in razočarana sama nad sabo. To ima pa vseeno eno prednost, sedaj lahko ustvarjam veliko več kot prej in se ukvarjam s stvarmi, ki jih imam rada. Sem pa zelo optimistična oseba in verjamem, da se bo tudi služba našla.

6. Sem zelo delovna oseba in moram ves čas nekaj počet, kar je zelo pozitivno, saj mi nikoli ni dolgčas. Verjetno mi je to ostalo še iz mladosti, saj sva se z bratom čuvala kar sama in sva si vedno našla kaj za počet. Včasih to ni bilo ravno pametno in so nama šle po glavi tudi bedarije.

7. Rada se igram družabne igre. Vse od kart, monopolija, čkovek ne jezi se, boggle, kock,... vse mi je zanimivo in mojega dragega ves čas morim, da se igra z mano. :)

Teh sedem resnic mi je padlo na pamet in upam, da vas nisem preveč dolgočasila.

Zahvalila bi se pa tudi Mravljici in Tini in vsem, ki so mi podarili tole ljubko sončno nagrado. Hvala.

Črnina in zlato

...sta se pomešala na tem mojem nakitu, ki vam ga predstavljam danes. Ja, malo sem spet fimala. Naredila sem vulkanske kroglice, saj je to ena izmed edinih tehnik, ki mi pri fimu uspejo ;). Pravzaprav so mi te vulkanske kroglice zelo všeč, saj je vsaka nekaj posebnega. Iz črnega fima sem naredila kroglice in jih nato malo pobarvala z zlato barvo, ostalo pa sem skombinirala še z žico in s svarovski perlami.

Sicer ta komplet ni zame, naredila sem ga za eno gospo, ki gre v petek na hčerin maturantski ples in mora biti še posebej lepa :).
Sem pa ugotovila, da sem večino najlepših kosov nakita naredila za druge, zase pa mi vedno zmanjka časa. Bo že držalo, da je kovačeva kobila bosa ;). Mi je pa tako luštno delat za druge, ker se tako veselijo mojih izdelkov in jih nato z veseljem nosijo, kar mi je v ponos in v veselje.


Pri poziranju zraven nakita pa mi je tokrat pomagala puščavska roža, ki sva jo prinesla iz Tunizije. Ja, še vedno sem z glavo malo na dopustu. Če je bilo pa tako luštno. mmmm...

Lesketanje v snegu

Malo sem tudi ustvarjala v teh lepih zimskih dneh, sicer so mi nekaj izdelkov že pobrali in jih nisem uspela poslikat. A vendar mi je uspelo naredit vsaj slike tele zapestnice, ki jo je dobila mami. Malo žice in nekaj večjih perl, pa je nastala čisto preprosta in elegantna zapestnica, ki je že krasila mamino roko na eni zabavi.

Božanska Tunizija

Prvi teden v novem letu je bil zelo lep in poln novih dogodivščin. Z Davidom sva se v soboto odpravila na dopust v Tunizijo. To je bil za oba prvi takšen dopust in oba sva zelo uživala. Prvič pa sva se peljala tudi z letalom in nama je bilo všeč.

V Tunizijo smo prispeli v poznih večernih urah in se nastanili v hotelu El Mouradi Palm Marina, ki je zelo lep in urejen hotel. Vodička pa nas je seznanila, da vsi, ki smo se prijavili za safari, že naslednji dan gremo proti Sahari. No, dopust se je začel pestro in je tako trajal kar ves teden.

Po zgodnjem zajtrku v hotelu smo se odpeljali proti jugu države, kjer smo odkrivali skrite zaklade in izkusili nepozabne dogodivščine. Prvi postanek smo naredili v Kairouanu, kjer smo si od zunaj pogledali najstarejšo mošejo na afriški celini ter četrto najpomembnejšo mošejo islamskega sveta Okba Ibn Nafaa. Tukaj smo obiskali tudi delavnico preprog, kjer so nam prikazali, kako še danes ročno tkejo kvalitetne in dragocene preproge.

Pot smo nadaljevali do mesta Gafsa, kjer smo imeli postanek za kosilo, ki je že zelo pasalo. Vožnja po prelepi peščeni pokrajini je kar utrujajoča, še sreča da je bila naša safari grupa zelo zabavna in nam je čas hitro minil.

Sledila je vožnja do Tozeurja, kjer smo se odpravili na pravo safari avanturo z džipi po peščenih sipinah Sahare. Ta vožnja je bila krasna in zelo adrenalinska, vendar je lepo doživeti puščavo na ta način. Ustavili smo se tudi pod skalo, ki ji pravijo dromaderjeva grba in v mestecu, kjer so snemali Vojno zvezd.

Zvečer pa sva se udeležila njihove tradicionalne folklorne večerje v oazi datljevih palm. To je tudi zelo lepo in posebno doživetje, saj so nam pripravili pravi spektakel, najprej smo spremljali predstavo z jezdeci, nato smo si lahko ogledali kako potekajo ročna dela, pripravili so nam tudi predstavo s škorpijoni in kačami. Sama večerja pa je potekala ob njihovi glasbi in najrazličnejših nastopov tradicionalnih plesalcev, manjkalo ni niti trebušnih plesalk. Jaz sem dobila tudi tetovažo iz kane na roko, David pa je plesal trebušni ples. Smeha res ni manjkalo. ;)

Naslednje jutro smo pot po zgodnjem zajtrku nadaljevali preko največjega slanega jezera Tunizije, Chott El Jerid, kjer smo naredili krajši postanek, vendar se zaradi mraza nismo predolgo zadrževali tu, sicer je bila pa še tema in se ni kaj dosti videlo. Sledila je vožnja do Douza, oaze imenovane tudi »Vrata v Saharo«, kjer se začenjajo peščene sipine. Tu smo se odpravili na enourni sprehod po puščavi s kamelami. Ježa kamel je res prav posebno doživetje, saj so zelo ljubke in prijazne živali.

Po neverjetni izkušnji je sledila vožnja do gorovja Matmata, kjer smo si ogledali tipično berbersko bivališče, trogloditsko hišo, kjer nekateri še danes živijo v svoji kulturi in jeziku. Prav težko je verjeti, da ljudje živijo v jamah, njihove postelje pa so kar preproge, ampak za njih je to čisto normalno. Sledilo je kosilo v podzemnem hotelu, kjer smo še mi doživeli košček njihovega življenja.

Nato smo se odpravili proti severu in naredili še zadnji postanek v El Jemu, kjer smo si ogledali enega največjih in najbolj ohranjenih rimskih amfiteatrov, ki je nekoč sprejel tudi do 30.000 obiskovalcev. Vožnjo pa smo nadaljevali do hotela, kjer smo se nastanili do konca tedna.

Najin tretji dan v Tuniziji pa sva preživela po svoje. Dopoldne sva malo lenarila in se relaksirala na hotelski terasi, vendar pa so naju kmalu opazili animatorji in naju prepričali, da sva sodelovala v njihovih igrah. No, tako sva preostali dopoldan malo streljala z lokom, balinala in igrala pikado, od tem pa sva spoznala super ljudi in sva se res lepo imela.

Po kosilu pa sva si šla ogledat naš kraj Port El Kantaoui, kjer sva se sprehajala po marini in ob morju. Za eno uro sva si pa privoščila jadranje s katamaranom, kjer sva uživala na sončku.

Četrti dan - sreda, naju je po zajtrku čakal izlet v prestolnico Tunis. Sever države je res čisto drugačen od juga, tu so tudi ljudje bogatejši in pokrajina je bolj rodovitna. Prvi postanek smo naredili v samem centru moderne in živahne tunizijske prestolnice, kjer smo na tuniški medini malo barantali. Je kar naporno ves čas barantati za cene, saj so tunižani neizprosni pogajalci in te z lahkoto pretentajo. Po kratkem sprehodu smo se odpravili v drugi največji muzej v Afriki, muzej Bardo, kjer smo občudovali veličastne mozaike. Po kosilu smo se odpeljali proti Kartagini, prestolnici punskega imperija, kjer smo si pobližje ogledali njene ostanke, danes del UNESCOvega zaščitenega območja. Za konec smo se ustavili še v idilični vasici umetnikov Sidi Bou Said, kjer je res božansko in romantično. Iz vasice v modro beli kombinaciji je veličastni panoramskim razgled proti Kartagini in mestu Tunis. Tu smo si privoščili tudi čaj v tipični kavarnici, kjer se je potrebno tudi sezuti, nato pa lepo ležiš na preprogi in uživaš.

Petek sva si privoščila pa dan za malo počitka in za malo nakupovanja. Dopoldne sva se odpeljala v bližnje mesto Sousse, kjer sva se potepala po medini in si pobližje ogledala njihovo tržnico. Prav grozno je videti, ko kar po ulicah visi meso in kravja glava, v naslednjem kotičku pa že vidiš sadje in zelenjavo,... v glavnem vse se dobi na enem mestu.


Seveda nas je čakal še zadnji dan - odhod domov. Kar težko nama je bilo zapustiti to lepo deželo, kjer sva v enem tednu doživela tisoč in eno stvar. Bilo je lepo in nepozabno in upam, da se bova še kdaj vrnila nazaj.

Doma naju je pričakalo ogromno snega, kar je bilo kar šokantno, saj smo se odpravili iz lepega sončnega vremena, pristali pa v snegu ;).

Davidu pa še enkrat hvala za božansko in nepozabno božičkovo darilo. Rada te imam.