Veselje do fima

Zadnje čase me je zelo prijelo tole gnetenje in mečkanje fimo mase. Na netu se mi kar sline cedijo po krasnih izdelkih, ki jih fimo oziroma poli mojstrice izdelujejo, sama pa ne obvladam te tehnike. :) Tudi to ne pomaga, da si otrok po duši in da z veseljem mečkaš vse te krasne barve skupaj, na koncu pa pride ven nekaj katastrofalnega. Tale ogrlica je pravi primerek tega mojega početja. Izdelovala sem jo cel teden, na pogled mi ni pa čisto nič všeč. Zato resnično vse pohvale vam, ki obvladate tale poli, kajti jaz ga ne. Naj vam povem še celo zgodbo tele moje ogrlice. Začetki niti niso bili tako slabi, saj mi je uspelo naredit tole klobaso presenetljivo hitro in brez komplikacij, nato sem pa oblikovala "kroglice" za na vrvico in jih dala peči. Seveda se mi je vse skupaj zažgalo, da je bila barva temno oranžna. Pač smola, zato sem poskusila še v drugo in uspelo mi je končat brez zažganih obeskov, vendar mi pa na vrvici nikakor niso stali skupaj, saj je bil sredinski obesek predolg in je vse skupaj nekam vleklo. Zato sem ga na koncu razžagala na manjše konce in vanje zvrtala luknjo, pa so nastali manjši obeski, ki sem jih končno nanizala na vrvico in tako je nastala tale moja umetnina.
Mi ni čisto nič všeč, saj sem si zamislila nekaj povsem drugačnega, je pa zato moji mami in jo bo kar ona nosila ;)